Deset prstkov imam.

Naj vam pokažem,

kaj z njimi znam?

 

Skočijo lahko visoko

in spustijo se globoko.

Zrastejo lahko v drevo

ali v stolpnico: tako!

V mlinu moko meljejo,

se s kolesom peljejo.

Sonce so, ki nam posije

in zvečer pod svet se skrije.

Oh, kako sem že zaspan,

zjutraj čaka me nov dan.

Ni copatka, ni copatka,

kam se je izgubil?

Ni copatka, ni copatka,

kdo mi ga je skril?

 

Je copatek, je copatek,

za pečjo leži.

V njem pa sladko, v njem pa sladko

Metkin mucek spi.

Mi smo majhni cicibani, vsi že pravi športniki,
saj se bomo skupaj zbrani, v spretnostih pomirili.
Z žogo radi se igramo, kolesariti že znamo,
V hribe radi hodimo, spretno se že rolamo.
Naj živi le dobra volja, zdravje, smeh in lep napev!
Cici naj olimpiada vsega tega bo odmev!