Fantič nima kapice,
kapica ima fantiča.
Priletele sapice niso vzele kapice,
vzele so fantiča.

Kostanjček zaspanček na veji visi,
zavit ves v lupino prav sladko še spi.
.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan,
kostanjček zaspanček jesen je, na plan.

Ježek teka, teka
in se kotali,
jabolka in hruške
nabirati hiti.
.
Medved kosmatinec,
svoj brlog ravna,
z listjem si postilja
zaspano godrnja.
.
Urna veverica
pleza na drevo,
lešnike nabira
za zimsko lakoto.
.
Ptice lastovice
odletele so,
v južne tople kraje
jih krila nesejo.

- Ta z drevesa hruške stresa

- ta jih meče v prazne vreče

- ta na rame vrečo vzame

- ta jih skozi vrata vozi

- ta jih gleda in pojeda.

Ježek nese sladki grozd,
nese ga v jesenski gozd,
v gozdu druščina ga čaka,
z grozdom ježek prikoraka,
ga veselo razdeli.

Dolgo v noč se z njim sladkajo,
nekaj ga še v shrambo dajo.

Ježek gre po gozdni poti,
medved pride mu naproti.
Ježek Bežek, kam pa kam
greš ves s hruškami obdan?

V svojo hiško zdaj grem spat,
ki brez oken je in vrat.
V njej vso zimo bom ostal,
malo jedel, malo spal.

Ko medvedek gre v gozdiček,
mora čez lesen mostiček,
čez mostiček nad vodo,
v njej srebrne ribe so.

Na mostičku se ustavi,
in drobtinice pripravi,
meče v bistro jih vodo,
v njej srebrne ribe so.

Zadovoljen odkoraka,
v gozd, kjer jagoda ga čaka,
sladka, rdeča jagoda,
ki medvedka okrepča.

Jaz sem snežak,
jaz sem junak,
pisker na glavi
in metlo v rokah.

Mirno stojim,
z burjo živim,
zimi se smejem
se sonca bojim.

Dežek lije ... male miške
nočejo iz svoje hiške.
Nočejo? O, saj jih mika!
Ampak nimajo dežnika.

Kje bi bil? So ga zgubile?
Po pomoti založile?
Na obisku pozabile?
So ga komu posodile?

Iščejo ga v omari,
brskajo po stari šari,
od podstrešja do kleti,
a dežnika ni in ni!

Dež pa lije in prši ...